Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane

V petek, 18. novembra, smo že šesto leto zapovrstjo pripravili »tradicionalni slovenski zajtrk«. Pobudnik projekta je bila pred desetimi leti Čebelarska zveza Slovenije, ki je  slovenske šole spodbudila  k medenem zajtrku. Leta 2011 pa so projekt podprli  tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvu za zdravje.

IMG_9363Namen projekta vsa leta ostaja isti:  izobraževati, obveščati in ozaveščati slovenske šolarje o pomenu zajtrka in o pomenu ter prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja kar tretjina slovenskih otrok ne zajtrkuje. Tudi mi nismo nobena izjema, saj se skoraj polovico otrok v šolo odpravi brez zajtrka.

Raziskave kažejo, da otroci, ki ne zajtrkujejo, težje sledijo šolski snovi, se težje zberejo in so zato manj uspešni v šoli, obenem pa so bolj nagnjeni k debelosti. Zato smo se projektu pridružili z namenom, da otroke spodbudimo,  da preden odidejo v šolo, najdejo čas  tudi za zajtrk.

Poskrbeli smo, da je bil zajtrk ne samo dober, ampak tudi okolju prijazen. Živila, ki  smo jih ponudili, so izključno slovenskega porekla.

IMG_9398Zajtrk pa smo popestrili še z koruznimi in ajdovimi žganci, ki so jih pripravili naši kuharji.

Z dejavnostmi, ki so potekale v okviru projekta, pa smo obeležili tudi dan slovenske hrane, ki ga je  leta 2012 razglasila vlada RS. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe ter ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

Učenci višje stopnje so imeli ta dan tudi tehniški dan. Izdelovali so izdelke za bazar. Šestošolci in devetošolci pa so se udeležili delavnic Misli globalno, jej lokalno, ki sta jih vodili predstavnici Inštituta za trajnostni razvoj.

Mleko  in maslo so nam pripeljali iz kmetije Škrjanc; pirin kruh so spekli v Pekarni Pepe iz Škocjana; med iz ekološke pridelave je prispevalo Čebelarstvo Vajda; jabolka pa so zrasla v Peršetovem sadovnjaku v Šmarjeti.

Preživeli smo  prijeten in ustvarjal dan.

Irena Zupančič

(Visited 26 times, 1 visits today)
Ta vnos je bil objavljen v aktualno, novice 2016. Zaznamek za trajno povezavo.