V petek, 17. novembra, smo tako kot po vseh slovenski šolah pripravili »TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK«. Pobudnik projekta je Čebelarska zveza Slovenije. Njeno pobudo pa so podprli tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvu za zdravje. Hkrati pa smo obeležili tudi dan slovenske hrane, ki ga je vlada na svoji seji razglasila 10. novembra 2012.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati slovenske šolarje o pomenu zajtrka in o pomenu ter prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora. Obenem pa je to tudi podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane. S takimi projekti mlade seznanimo s postopki pridelave in predelave hrane in jim spodbudimo zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Zakaj je tako pomembno, da naše šolarje večkrat spomnimo na zajtrk?
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja kar tretjina slovenskih otrok ne zajtrkuje. Raziskave kažejo, da otroci, ki ne zajtrkujejo, težje sledijo šolski snovi, se težje zberejo in so zato manj uspešni v šoli, obenem pa so bolj nagnjeni k debelosti. Zato je prav, da ob vsaki priložnost otroke spodbudimo, da zjutraj, preden odidejo v šolo, najdejo čas tudi za zajtrk. Poskrbeli smo, da je bil današnji zajtrk ne samo dober, ampak tudi okolju prijazen. Živila, ki smo jih ponudili, so izključno slovenskega porekla.
Mleko in maslo smo dobili na kmetiji Škrjanc. Pirin kruh so spekli v Pekarni Pepe iz Škocjana. Jabolka so zrasla v Bučarjevem sadovnjaku v Dolenjskih Toplicah. Posladkali pa smo se z bio medom čebelarstva Vajda.
Pridružili smo se največjemu slovenskemu zboru s Čebelicami.
Točno ob 10.00 pa smo se vsi zbrali v jedilnici in skupaj zapeli Slakovega Čebelarja ter se tako pridružili akciji Čebelarske zveze Slovenije, ki nas želi spomniti na pomen čebel in ohranjanje čistega okolja.
Nekaj več časa pa smo namenili tudi našemu odnosu do hrane. Opažamo namreč, da vse preveč hrane konča v košu z organskimi odpadki. Hrana je za večino izmed nas postala nekaj samoumevnega. Učenci so tako razpravljali o tem, kaj storiti, da bo hrana spet tisto, kar je, osnovna človeška dobrina in ne odpadek.
Odvijalo pa se je tudi veliko zanimivih delavnic in aktivnosti.
Naše prvošolce smo sprejeli v šolsko skupnost, saj so obljubili, da se bodo pridno učili in bodo zgledni šolarji.
Tretješolce so obiskali člani društva za biološko-biodinamično gospodarjenje Ajda. Šestošolci so izdelovali vrtičke v kozarcih in pekli medenjake. Sedmošolci in osmošolci so se v okviru projekta Izštekani učili, kako reči ne alkoholu in cigaretam. Devetošolci pa so pripravljali izdelke za novoletni bazar.
Preživeli smo prijeten in ustvarjalen dan.
