Konec tedna boste obiskali poklicne in srednje šole. Katera je prava, je odvisno tudi od dejstev, nedavno objavljenih v časopisu Finance
Inženirji, zdravniki, kuharji, peki – zanje se služba najde
ŠPELA MIKUŠ
to: Shutterstock
to: Shutterstock
Prihodnji konec tedna bodo informativni dnevi tako za vpis v srednje šole kot tudi na fakultete. Staršem svetujemo, na katere smeri se splača vpisati otroka, če želite, da bo po končani izobrazbi laže prišel do službe.
47,7 %
mladih, starih od 19 do 24 let, je bilo po podatkih Sursa v študijskem letu 2014/2015 vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje.
62,5 %
je bil po podatkih Sursa v šolskem letu 2014/2015 delež dijakov v poklicnih, tehniških in strokovnih srednješolskih programih.
35 %
diplomantov je po Sursu leta 2014 diplomiralo iz družbenih ved, poslovnih ved in prava.
»Mladi naj se usmerjajo na fakultete, ki so povezane s strojništvom, elektrotehniko, informacijskimi tehnologijami, farmacijo in zdravstvom,« našteva Romana Šercelj iz kadrovskega podjetja Rekruter. To so namreč področja, kjer redno nastajajo nova delovna mesta, podobno pa naj bi bilo tudi v prihodnje.
Zanimanje za tehnične smeri med mladimi že obstaja
Na vrhu najbolj iskanih profilov v Sloveniji so že nekaj let podobni. Med najbolj iskanimi so varilci, kuharji, natakarji, mesarji, pa tudi inženirji strojništva in elektrotehnike, zdravniki, IT-kader ter seveda top prodajniki.
Kot kažejo podatki o vpisu na fakultete, je za smeri, kot so strojništvo, elektrotehnika, farmacija in kemija, med mladimi dovolj zanimanja. Po drugi strani so družboslovne smeri leta 2014 (zadnji dostopni podatki) dale okoli tretjino diplomantov, diplomo s področja tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva pa jih je po podatkih statističnega urada (Surs) dobilo 16 odstotkov.
Želi vaš otrok na presežno smer? Pripravite ga na proaktivnost
Čeprav med diplomanti prevladujejo družboslovci, se na seznamu poklicev, ki jih je na trgu več, kot je po njih povpraševanja, znajde veliko takih, ki so družboslovne smeri. Tako je v Sloveniji preveč politologov, filozofov, sociologov, pa tudi nekaterih uradnikov, tehnikov in denimo vizualnih umetnikov.
Kaj pa, če si vaš otrok vseeno želi na družboslovno smer? Šercljeva priporoča, da ga pripravite na prožnost, proaktivnost in možnost, da ne bo našel sanjske službe na želenem področju. »Veliko posameznikov, ki so doštudirali na določeni smeri, dela na drugem področju, tako da je potrebna prožnost, predvsem pa proaktivnost na trgu dela,« dodaja sogovornica.
Članek je izšel v tiskani izdaji 05.02.2016, št. 25/2016 .
